|
|
Ljubljana, Baragova 5
Gradbeno dovoljeneje 1999
Leto izgradnje 2000
Bruto etažne površine 5000 m2
Avtorja arhitekture Darko Lečnik udia in Milojka Lečnik Urbar udia, odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant arhitekture Darko Lečnik udia
Za nas arhitekte so projekti, kjer se pri zasnovi ne znajdemo pred praznim listom temveč moramo iz obstoječega objekta luščiti plast za plastjo, ponavadi poseben izziv. Uspele originalne rešitve povdarjamo, druge odstranjamo in jim dodajamo nove, čisto naše. V tej točki se srečuje ustvarjalnost neke preteklosti z trenutkom sedanjosti, vse skupaj pa naj bi služilo nečemu, kar ima zelo specifične zahteve. Vse je kot neka igra, ki mora biti zelo uravnotežena, saj v takem primeru zmaga posameznega vložka lahko pomeni poraz za celoto.
Ohranjanje dediščine skoraj štirideset let stare industrijske arhitekture, je bilo potrebno pri tem projektu uskladiti z novo lastnikovo korporativno identiteto, ter pogoji ki izhajajo iz tehnologije produkcijskega procesa.
Celoten sklop objektov, ki so po obnovi zadržali svojo osnovno namembnost, vsebinsko in konstrukcijsko zaokrožata dve vzdolžni ladiji iz armirano betonskih okvirjev. Med tema objektoma je vmesni prostor, prekrit z lahko streho, ki sloni na veliko razponski paličasti jekleni konstrukciji. Nad 20 m dolgimi paličastimi nosilci potekajo kontinuirani svetlobniki, skozi katere prihaja velika količina svetlobe. Žarki svetlobe prodirajo skozi paličasto strukturo, ki kot pajčevina visi pod stropom hale.
V tem sredinskem delu se odvija osnovna dejavnost servisa specialnih in gospodarskih vozil. Tu so kanali in dvigala za tovornjake in avtobuse, na katerih izvajajo teste in najrazličnejša popravila.
V stranskih vzdolžnih ladijah, ki so nižje od osrednjega dela objekta so spremljajoče vsebine. V južnem delu so razporejene različne strojne delavnice, v severnem delu pa je salon za gospodarska vozila. V tem delu je bila izvedena nova medetaža za administrativne potrebe podjetja.
Ta komercialnejši del objekta stoji ob Baragovi ulici, ob kateri je že vrsta drugih sorodnih objektov. Fasada iz stekla vabi poglede v notranjost, kjer se bohotijo jekleni lepotci z trokrako zvezdo. Steklo večinoma prekriva betonsko konstrukcijo, nekaj pa jo na koncu vseeno pokaže – kot da bi nas nova fasada hotela opomniti na originalno podobo obstoječega objekta.
Steklo in pločevina, materiali iz katerih so izdelani objekti in tudi vozila. Nekoč so izdelovali vozila, ki so bila podobna objektom, danes načrtujemo objekte, ki so podobni vozilom. Preciznost in krhkost se srečujeta v svoji statični in dinamični formi. Razlika je skorajda le v tem. Toda kdo ve, morda nekoč tudi te več ne bo?
|